Pričevanj o zgodovini tega deserta, zaradi katerega se cedijo sline, žal ni veliko. Obstajajo nekateri recepti in dokumenti, a dejstvo je, da njen pravi izvor ni znan.
Številni narodi jo imajo za svojo tradicionalno slaščico, npr. ljudstva z Balkana, Bližnjega in Srednjega Vzhoda. Recepti se razlikujejo po malenkostih in načinih priprave od mesta do mesta. Vendar bistvo te sladice je povsod enako: zmes iz mletih orehov in sladkega sirupa pušča tisti vsem dobro znan okus.
V nadaljevanju lahko podrobneje spoznate kraljico slaščic – baklavo!
Izvor baklave
Obstajajo različna nesoglasja okrog nastanka poimenovanja. Eni verjamejo, da beseda baklava izhaja iz mongolske besede _bayla_, kar bi se dalo prevesti kot privezati, pritrditi. Drugi menijo, da je ta beseda armenskega izvora in je nastala iz besed _ bakh_, kar pomeni post in _halvah_ (alva), kar pomeni sladko.
Na podlagi nekaterih virov se upošteva, da so prvo baklavo pripravili starodavni Asirci v 8. stoletju pr. n. št. Uporabljali so brezkvasni kruh, ki so ga polnili s sesekljanimi orehi in prelivali z medom, nato pa so ga pekli.
Kar je zagotovo znano je to, da je baklava izpopolnjena kot posladek v Otomanskem cesarstvu v 15. stoletju, po osvojitvi Konstantinopla. V kuhinjah palače Topkapi so najdeni zapisi o pripravi te slaščice. V tem času je bila rezervirana le za vladarje in nameščence na visokih položajih. Veljala je kot luksuz, ki so si ga le maloštevilni lahko privoščili.
Ker si navadni ljudje te slaščice niso mogli pogosto privoščiti, so baklavo pripravljali le ob posebnih priložnostih, kot so verski prazniki in poroke.
Sto ljudi, sto čudi, sto baklav
Ker je ta sladica postala vedno bolj razširjena, so jo različna ljudstva spreminjala in dopolnjevala recept po svojem okusu. Najprej se je začelo z različnimi načini rezanja (od malih trikotnikov, prek oblik diamanta do podolgovatih kosov), nato pa je sledila obogatitev recepta z različnimi sestavinami. Tako ji v Armeniji dodajajo cimet in klinčke, medtem ko v Libanonu prisežejo na vrtnično vodo.
Grški trgovci in morjeplovci so prinesli baklavo v svojo deželo. Njihovi kuharji so posebno pozornost namenili pripravi testa, pri čemer so si prizadevali, da bo kar se da tanjše.
Danes se v to slaščico dodajajo celo pistacije, lešniki, suho sadje, ponekod jo tudi prelijejo s čokolado. Šerbet ali agda, tj. sladkana prekuhana voda, s katero se baklava tradicionalno prelije, ni več edini dodatek. Vendar, tradicija je tradicija in pravi okus kljubuje že stoletja
Kje si privoščiti baklavo?
Če iščete baklavo, kot so jo nekoč pripravljale naše babice, zavijte v katero od restavracij CeWapi. Ohranjamo tradicijo in poleg vedno odlične baklave ponujamo tudi druge tradicionalne sladice, kot so tufahije, hurmašice, tulumbe in sutlijo (mlečni riž). Lepo se posladkajte z našimi posladki po kosilu ali večerji, kot piko na i pa si lahko naročite tudi skodelico vroče domače kave.
Lepo vabljeni k nam!
